Veliko delodajalcev in zaposlenih ne pozna pomembne razlike
V praksi se pogosto uporablja izraz »nadzor bolniške« za vse oblike preverjanja zaposlenega med bolniško odsotnostjo. Takšna uporaba ni pravilna.
Pravno in vsebinsko je treba razlikovati med nadzorom bolniškega staleža in kontrolo bolniškega staleža, saj gre za dva različna postopka z različnimi cilji, pooblastili in omejitvami.
Nadzor bolniškega staleža lahko opravljajo le detektivi
Nadzor bolniškega staleža pomeni ugotavljanje morebitnih zlorab bolniške odsotnosti.
Pri tem se preverja, ali zaposleni:
- spoštuje navodila zdravnika,
- opravlja delo pri drugem delodajalcu,
- opravlja pridobitno dejavnost,
- izvaja aktivnosti, ki niso skladne z razlogom bolniške odsotnosti,
- ali kako drugače zlorablja pravice iz bolniškega staleža.
Takšen nadzor lahko izvajajo izključno licencirani detektivi, ki delujejo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti.
Detektiv ima zakonsko določena pooblastila, odgovornosti in omejitve, ki zagotavljajo zakonito zbiranje dokazov.
Kontrola bolniškega staleža ima drugačen namen
Kontrola bolniškega staleža ni namenjena ugotavljanju zlorab.
Njena naloga je zgolj preverjanje, ali je zavarovanec dosegljiv na naslovu, kjer se zdravi oziroma okreva.
Takšne kontrole lahko izvajajo:
- laični kontrolorji ZZZS,
- osebe, ki jih za izvajanje kontrol pooblasti ZZZS.
Njihova naloga je bistveno ožja od naloge detektiva.
Ne zbirajo dokazov, ne izvajajo preiskave in ne ugotavljajo morebitnih zlorab.
Kaj laični kontrolorji ne smejo početi?
Ker niso detektivi, nimajo pooblastil za izvajanje detektivske dejavnosti.
Ne smejo:
- slediti zaposlenemu
- izvajati prikritega opazovanja
- fotografirati ali snemati zaposlenega
- zbirati informacij od sosedov
- poizvedovati pri sorodnikih
- ugotavljati, kje se je zaposleni nahajal
- preverjati aktivnosti pred ali po kontroli
- zbirati dokazov o morebitnih zlorabah
Enake omejitve veljajo tudi za zaposlene, ki v imenu delodajalca izvajajo interne kontrole.
Kaj pomeni, če delavca med kontrolo ni doma?
To je ena najpogostejših zmot.
Mnogi menijo, da odsotnost od doma avtomatično pomeni kršitev bolniškega staleža.
To ne drži.
Če kontrolor delavca ne najde doma, lahko ugotovi zgolj to, da v času obiska ni vzpostavil stika z zavarovancem.
Takšna ugotovitev sama po sebi še ne dokazuje ničesar.
Delavec je lahko:
- pri zdravniku,
- v lekarni,
- na terapiji,
- na rehabilitaciji,
- na dovoljenem sprehodu,
- ali pa obiska preprosto ni zaznal.
Kontrolor teh okoliščin ne sme samostojno preverjati s preiskovalnimi metodami.
Ali lahko delavec zaradi tega izgubi službo?
Praviloma ne.
Sama ugotovitev, da delavca ob enem obisku ni bilo doma oziroma ni odprl vrat, ne predstavlja dokaza o zlorabi bolniškega staleža. Za ugotovitev kršitve je treba dokazati, da je delavec dejansko ravnal v nasprotju z navodili zdravnika ali zlorabljal bolniški stalež. Takšno dokazovanje pa presega okvir običajne kontrole in spada na področje nadzora bolniškega staleža.
Kdo nadzira kontrolorje?
Delo laičnih kontrolorjev nadzira ZZZS.
Pri svojem delu morajo spoštovati:
- veljavno zakonodajo,
- pravila varstva osebnih podatkov,
- pravico posameznika do zasebnosti.
Vsak poseg v zasebnost zaposlenega mora biti zakonit in sorazmeren z namenom preverjanja.
Ključna razlika med nadzorom in kontrolo
Nadzor bolniškega staleža
✔ izvajajo ga licencirani detektivi
✔ ugotavlja morebitne zlorabe
✔ vključuje zbiranje dokazov
✔ omogoča pripravo dokaznega gradiva
Kontrola bolniškega staleža
✔ preverja le dosegljivost zaposlenega
✔ izvajajo jo laični kontrolorji ali pooblaščene osebe
✔ ne vključuje preiskovanja
✔ ne vključuje zbiranja dokazov
Prav zato odsotnost zaposlenega ob času kontrole sama po sebi še ne pomeni kršitve bolniškega staleža in še manj dokazuje njegovo zlorabo.
Potrebujete zakonit nadzor bolniškega staleža?
Če kot delodajalec sumite na zlorabo bolniške odsotnosti in želite zakonito preveriti dejansko stanje, je pomembno, da postopek vodi licenciran detektiv z ustreznimi pooblastili.
📞 Pokličite nas za diskreten posvet.
Strokovno. Zakonito. Diskretno.